| |
|
|
NARAVNA DEDIŠČINA LOGATCA...
|
NARAVNA
NARAVNE ZNAMENITOSTI NA LOGAŠKEM
Dendrološka
lipa z znamenjem pod Sekirico, lipa pri cerkvi Sv.Križa na Taboru, lipe na Čevici, na Brojskem polju, pri Martinj hribu in kamnolomu, divja kostanja pri spomeniku NOB na Tržaški cesti, kačja smreka, vrba
Brezno Gradišnica
Udorna vrtača s prepadenimi stenami se nadaljuje v jamo, ki sega do voda kraške Ljubljanice. Razlika med najvišjim in najnižjim nivojem vode v Gradišnici je preko 50 m, globina jame pa je 214 m in je najgloblja jama na Notranjskem.
Brezno v Farbarjevem štantu
V bližini Laz je na Ravniku majhen vhod v Brezno v Farbarjevem štantu. Stopnjasto brezno je pomembno predvsem kot vodokazna jama za kraško Ljubljanico.
Črni potok
Na dolomitnih tleh mezi voda na razmeroma veliki površini in se zbira v potoček. V teh posebnih ekoloških pogojih je razvita posebna rastlinska združba, ki ji daje glavni pečat sitovec (Schoenus sp.). Med zanimivejšimi rastlinami omenimo le navadno mastnico (Pingoicula vulgaris) in dolgolisto rosiko (Drosera anglica).
Pritok Črnega potoka v Cuntovi grapi
Dolarjeva jama
...ali Tinčkov brezen
Erikov ribnik
Raj za ribiče
Grudnovo brezno
Grudnovo brezno ima vhod v bližini domačije ob poti proti Lanišču.
Hudi konec
V Hudem koncu pod Petkovcem ponikne na zamočvirjeni ravnici Rovtarica. Potok, predvsem ponorni del sta bila regulirana v letu 1989.
Habjanova jama
Ob lokalni cesti za Novi svet
Izviri Hotenjke
Izviri pod Grčarevcem so aktivni le ob velikih vodah, vendar pa so takrat tako vodnati, da zajezijo tok Unice in povečujejo poplavljenost Planinskega polja.
Jama Logarček
V pobočju Lanskega vrha se odpira vhod v 2234 m dolgo in 83 m globoko jamo Logarček. Poleg Najdene jame je to še ena jama na robu Planinskega polja v kateri lahko pridemo do aktivnega toka kraške Ljubljanice.
Jama Mačkovica
Jama Mačkovica je dolga 620 m in globoka 45 m. Vhod v jamo je v spodmolu v severnem robu 8 m globoke vrtače, na pobočju nad Planinskim poljem, vzhodno od Laz. Od tod se proti severovzhodu blago spušča skalnat vhodni rov, ki se kmalu izravna in razširi v Malo dvorano. Iz te dvorane se dviguje proti severu kratek rov, ki pripelje do prehoda v 150 m dolgo, 16 do 48 m široko in 6 do 18 m visoko Veliko dvorano, ki ima prostornino 30.000 m3. Dno dvorane se spušča proti severu, kjer preide v severozahodni rov, ki se konča s pasažo, za katero je Blatni rov. Ta se pri normalnih vodnih razmerah konča s sifonom, ob visoki vodi pa je poplavljen. Jama Mačkovica je znana po podzemnem živalstvu, predvsem kot najdišče slepega jamskega hrošča drobnovratnika (Leptodirus hohenwarti).
Jama pri Sv.Treh kraljih
Vojaški rovi nekdanje Rupnikove linije naključno presekajo rov večjega jamskega sistema. Ta je zanimiv predvsem zaradi aragonitnih kristalov.
Jezerc
Na nepropustnem dnu vrtače južno od Prezida na Zaplani se je razvilo visoko barje. Med šotnimi mahovi najdemo naslednje značilne predstavnike visokega barja: mesojedo okroglolistno rosiko (Drosera rotundifolia), nožničavi munec (Eriophorum vaginatum) in navadno mahovnico (Oxycoccus palustris).
Kmetov brezen
Struga potoka se obrne iz glavne smeri doline proti Zahodu in se v okljukih bliža apnenčastemu pobočju, kjer je več vhodov v ponorno jamo v različnih višinah. Ponira le del vode, vendar ob sušah lahko presahne; od tod ime Žejna dolina.
Laška kukava
Leži sredi gozda na Ravniku, severovzhodno od Laz. Je naša največja znana udornica. Dolga je 380 m, široka 280 m in globoka 83,5 m. Njena prostornina znaša okoli 4 milijone m3 in ima strme, mestoma prepadne stene. Do dna se najlažje spustite po jugozahodni strani udornice. Zaradi hladnejšega zraka, ki se nabira na dnu, so vegetacijski pasovi razviti v obrnjenem vrstnem redu.
Logaška jama
Jama na Ravniku severovzhodno od Logatca. Po 35 metrskem breznu je še 300 m Dolg kapniški rov. Fosilna jama v sistemu kraške Ljubljanice.
Loške ponikve
Zahodno od Loga ponira v dveh ponornih sistemih vodotok, ki teče po Turkovi grapi. Med obema jamama poteka cesta Zaplana - Rovte. Severni ponor je stalno aktiven, v skalnih delih pa so vidni izraziti sledovi delovanja vode. Južni ponor Loška jama odvaja le visoke vode in je v preostalem času dostopen z jamarsko opremo.
Majerjev studenec
Izvir ni v naravnem stanju, saj je zajet za vodovod. Po pripovedovanju domačinov približno dvakrat dnevno bruhne večjo količino vode, sicer pa teče z enakomernim pretokom.
Matjaževe kamre
Okoli dva kilometra pod Sopotom je prav na meji z občino Škofja loka v steni na levem bregu Sore več odprtin - vhodov v Matjaževe kamre. Blodnjak se nadaljuje v spodnje dele jame, ki so sicer dolgi preko tristo metrov, vendar težko prehodni. Paleontološka raziskovanja so pokazala, da je bila jama poseljena že ob začetku zadnje poledenitve pred približno 70.000 leti pa vse do konca pred 20.000 leti.
Najdena jama
Najdena jama sodi med hidrološko in morfološko najpomembnejše jame na robu Planinskega polja. Dolga je več kot štiri kilometre, delno kapniška, znana je tudi po zanimivem podzemeljskem živalstvu. V spodnjih delih 105 m globoke jame se pretakajo vode kraške Ljubljanice.
Naravni most pri Lazah
Ostanek jamskega rova med dvema udornima vrtačama. Pojav je zanimiv za razumevanje kraških pojavov, čeprav je skromen po dimenzijah.
Planinsko polje
Planinsko polje, del kraškega porečja Ljubljanice in hkrati najbolj severozahodno v vrsti kraških polj njenega sistema, je kot klasično območje krasoslovnih raziskav znano že od 17. stoletja dalje. Površina polja znaša 11 km2, 5 km dolga daljša os polja teče v dinarski smeri. Reka Unica se vije po polju v dolžini 18 km. Večino obrobja in dna polja gradijo nepropustni dolomiti, zaradi katerih tečejo kraške vode po površju, ponovno pa poniknejo v propustne apnence na severni strani polja. Dno Planinskega polja je povprečno 447 m nad morjem ležeča kraška votlina, ugreznjena med dolomitno Planinsko goro (790 m) na zahodu, Mrzli grič (605 m) in Stari grad (703 m) na jugu, nizko gričevje ob železniški progi na severozahodu, proti Logatcu na severni strani pa polje zapira Lanski vrh (547 m). Kotlina je napolnjena z jezerskimi naplavinami, dno pa je deloma iz prepustnega dolomita, deloma iz votlikavih apnencev. Posebej izraziti so južni, zahodni in severozahodni rob polja z izviri, ter vzhodni in severovzhodni rob s kopico ponorov. Polje nima površinskih pritokov, temveč vodo dobiva samo iz pravih kraških izvirkov. Planinsko polje je prva večja sovodenj v kraškem porečju Ljubljanice, saj se tu zbira kar tri četrtine voda celotnega porečja. Poplave na Planinskem polju so postale del življenja ljudi, ki živijo ob njem. Ko pretok Unica pri gradu Haasberg preseže 60 m3/s, ponorom zmanjka sape. Unica prestopi bregove in se razlije po polju. Poplave se pojavljajo večkrat na leto, pogostejše so v pozni jeseni in zgodnji pomladi, trajajo pa od nekaj dni do nekaj mesecev. Najvišja voda sega 10 m nad nivo polja in tedaj 40 milijonov m3 vode zalije 10 km2 površin. Povodnji pa so s seboj prinesle tudi druge nepredvidljive pomembne dogodke - srečanje z enkratno človeško ribico Proteus anguinus in primerno rastišče za uspevanje izjemne rastlinske vrste, travniške morske čebulice, imenovane tudi Scilla litardierei.
Grčarevec
Planinsko polje pa je čudovito v vseh letnih časih. Pozimi, ko Unica prestopi bregove, se polje spremeni v jezeru, in v hladni zimi omogoča tudi drsanje.
Med naseljema Kalce in Planina na robu Planinskega polja leži vasica Grčarevec. Sredi vasi stojita cerkvica sv.Luke in turistična kmetija ŽIGON. Ponudba kmetije je tesno vezana na danosti Planinskega polja in še posebej njegove reke Unice.
Pod stenami in Škofji Lom
To je geološka meja med triadnim dolomitom in kreditnim apnencem. Na apnenčastih tleh ponira voda v številnih ponikvah, požiralnikih in ponornih jamah, predvsem v Babnem dolu na severnem delu polja. Na komaj dveh kvadratnih kilometrih polja je več kot 150 požiralnikov. Najbolj izraziti skupini imenujemo Škofji Lom in Pod stenami.
Ponor Jačka
Jačka je ozka globoka dolina in ponor potoka Logaščice v bližini železniške postaje sredi Logatca. Vode, ki se stekajo z dolomitskega sveta severno od Logatca, pritečejo na kraško logaško polje kot Logaščica. Potok sprva teče v plitvi strugi po dnu logaškega polja, potem pa se okrog 300 m pred ponorom spusti v okrog 20 m globoko ozko dolino Jačka, vrezano v dno polja. Dolina se konča z navpično steno, v kateri je več zamreženih požiralnikov, v katerih izginja voda v podzemlje. Največji je okrog 200 m dolga in 20 m globoka jama. Ob nizki in srednji vodi ponori odvajajo vso vodo, ko pa se kraško podzemlje po dolgem deževju napolni, začne pred njimi voda zastajati. Ob močnejšem deževju lahko Logaščica poplavi polje in dele naselja. Zadnja velika poplava, katere sledovi so še vidni na okoliških hišah, je bila leta 1979. Po tem letu so v povirju potoka zgradili dolinsko pregrado, ki ob večjih deževjih zadrži poplavni val na neposeljenem zemljišču ter preprečuje poplave. S podzemnim sledenjem vod je bilo dokazano, da Logaščica skozi Jačko odteka v zahodne izvire Ljubljanice na Vrhniki.
Ponori Hotenjke pri Hotedršici
Na polju zahodno od Hotedršice v več ponorih izginja Hotenjka v podzemlje. Najbolj je zanimiv ponor nad katerim je zgrajen mlin.
Ponori Unice pri Lazah
poleg ponorov Unice v Babnem dolu izginja voda tudi v pasu krednih apnencev na robu Planinskega polja jugovzhodno od Laz (Milavčevi ključi). Unica ponikne v glavnem skozi manjše in večje požiralnike. Nekateri so od njih so zaradi varnosti zagrajeni. Izginjanje vode v podzemlje zaznamo še najbolj zaradi klokotanja na desnem robu struge in s primerjanjem količine vode reke Unice.
Pucov brezen
Jamski ponorni sistem v dolini Pikelščice je nastal v pasu dolomitiziranih apnencev z nižanjem erozijske baze potoka, ki se je nekdaj stikal v Žejno dolino. Voda ponira v zahodni poševni rov pod slikovitim naravnim mostom, nato pada v več stopnjah v osrednji del jame. Značilnosti so lepo razvite erozijske oblike, značilni meandri, štirje vhodi v jamo.
Račevsko jezero
Manjše kraško jezero pod sv.Tremi kralji. Pomembno je predvsem kot življenski prostor ogroženih živalskih vrst, predvsem dvoživk. Jezero je hidrološko povezano s Soro.
Reška dolina
manjše jezero, ki je nastalo v povirju reke Račeve. Je trikotne oblike, dolgo 120 m in široko 100 m. Največja izmerjena globina je 5,5 m, povprečna pa 2,9 m. Pri maksimalnem vodnem stanju je površina jezera 0,85 ha, sicer pa zelo niha. Enkrat ne leto jezero celo presuši. Jezero je mrestišče žab. Čeprav je med manjšimi jezeri v Sloveniji, je izjemno zaradi svoje lege na prehodu iz alpskega v dinarski svet in edino v tem delu Slovenije.
Skednena jama
Skednema jama sodi med nekdanje ponorne sisteme reke Unice. Leži nad severovzhodnim robom Planinskega polja, vzhodno od Lanskega vrha. Dolga je 200 m in globoka 30 m. Ima tri vhode, dva vodoravna v udornih vrtačah in brezno, ki se v jamo odpira blizu južnega vhoda. Jama poteka v smeri sever - jug in je tunelskega tipa, kar kaže na nekdanji višji pretok voda s Planinskega polja. Zaradi vhodov v vrtačah in okoliškega gozda, ki zmanjšuje vetrovnost, se v jami zadržuje hladen zrak, kar povzroča značilen vegetacijski obrat in v zimskem času nastajanje velikih ledenih kapnikov.
Slapova v Sopotu
Pod sotočjem Rovtarske in Sovre pri Sopotu so v dolomitiziranem apnencu manjša korita. Voda se prebija skoznje v več stopnjah, najbolj izrazita sta dva 5 do 7m visoka slapova.
Snežne jame
Naravni hladilnik
Turkova grapa
Eno izmed številnih slapišč
Šteklov studenec
Fliš doseže skrajno vzhodno mejo na Kališah pri Logatcu, kjer se na višini 600 m nahaja miniaturno kraško polje. Voda iz stalnega izvira teče le nekaj deset metrov in izginja na robu vrtače v grušču.
Vranja in Mrzla jama
Ta fosilni jamski ponorni sistem leži 200 m od severnega roba Planinskega polja med Škofjim lomom in Pod stenami. Ogromen vhod v 326 m dolgo Vranjo jamo je pod slikovito steno mogočne, 90 m dolge in 60 m široke udornice. Od vhoda se proti jugu spušča podorno dno Velikega rova, ki se za vhodno dvorano cepi v tri rove. Najvišji kapniški Suhi rov se jugovzhodno slepo konča, srednji Zvezni rov se južno nadaljuje preko 6 m visoke stopnje v Mrzlo jamo, najnižji blatni Vodni rov pa jugozahodno zaključi sifon. Ob obilnih padavinah Vodni rov zalije voda, ki včasih seže celo v vhodno dvorano. Zaradi hladnega zraka, ki se ujame v udornico je lepo viden vegetacijski obrat. Dostop do jame je označen. Po podoru se spustite v Veliki rov in naprej preko nižje stopnje v Zvezni rov od koder se po lestvi povzpnete v Mrzlo jamo iz katere je izhod na rob Planinskega polja. Poleg obvezne baterijske svetilke priporočamo spremstvo vodnika. Ob visoki vodi je prehod skozi jamo onemogočen.V Vranji jami je tudi eno največje prezimovališče žab pri nas.
Zelena dolina
Zanimiva dolina z močvirnimi travniki. Veliko je tudi helokrenih povirij, kjer je bilo opaziti dolgolisto rosiko (Drosera anglica) in malo mešinko (Utricularia minor).
Žejna dolina
Dolina Žejskega potoka z močvirskimi travniki in nizkimi barji ter ponorom Kmetovo brezno, med Medvedjim brdom in Hotedršico (nadm. višina: 545 - 600 m), Dolina pod Medvedjim brdom je zanimiva predvsem zaradi sorazmerne naravne ohranjenosti vodotoka, za katerega je značilno veliko nihanje vode. V srednjem delu doline se večina vode usmeri proti zahodu in ponira v Kmetovo brezno, pravi labirint vodoravnih rovov plitvo pod površjem. Brezno je raziskano v dolžini 335 m in globini 15 m. Vzhodno od ponora so na obeh straneh ceste močvirski travniki, kjer rastejo nekatere ogrožene rastlinske vrste. Dolina poteka še naprej proti jugu, potok pa napajajo številni manjši stranski potoki. Žejski potok ponika skupaj s Hotenjko v več ponorih zahodno od Hotedršice.
Tudi v okolici Logatca najdemo številne geološke in geomorfološke znamenitosti.
Spoznajmo jih in ne pozabimo, da je skrb zanje zaupana prav nam.
Čeljust jamskega medveda v Križni jami
Fosili so edini dokaz o obstoju živali in rastlin, ki so živele pred milijoni let. Kako pa so nastali? Fosili so ostanki ali odtisi živali in rastlin, ki so se ohranile v okamneli podobi. Najpogosteje naletimo na trde dele nekdanjih živali, zlasti na zobe in kosti. Mehko tkivo je zgnilo. Zgodi pa se, da je žival povsem propadla, ohranil pa se je okamneli odtis njenega telesa. Včasih je od živali ostal le odtis njene noge.
Dinozavrove stopinje
Tako je tudi s stopinjami živali, ki je živela v triasu na logaškem in pustila svoje sledi pri Godoviču.
|
|
|