| |
|
|
CERKVE NA LOGAŠKEM
|
Cerkev sv.Nikolaja v Dolenjem Logatcu
Župnijska cerkev sv.Nikolaja v Dolenjem Logatcu se prvič omenja leta 1526. Na mestu starejše cerkve, ki jo kot tabor omenja že J. V. Valvasor, je bila v letih 1795 do 1803 sezidana sedanja cerkev. Njena arhitektura kaže zanimiv prehod baroka v klasicizem. V letih 1924 do 1925 je bila cerkev prezidana po načrtih arhitekta Karla Holinskega. Takrat so podaljšali prezbiterij in prenovili fasado, zadnja temeljita prenova pa je potekala v letih 1989 do 1990, ko so po načrtih arhitekta F. Kvaternika pruredili njeno notranjost in okolico. Leseni oltarji so izdelani v poznobaročni tradiciji okoli leta 1800. Glavni oltar je pripisan takoimenovani notranjski rezbarski delavnici. V cerkvi visi slika sv.Nikolaja iz druge polovice 19.stoletja. V niši nad vhodom v zakristijo je lesen kip Brezmadežne, ki izvira iz 18.stoletja. Po ustnem izročilu, naj bi ga v cerkev prinesli v zahvalo neki mornarji. Križev pot v cerkvi je novejše delo T.Perka.
Cerkev sv.Jožefa na Čevici
Podružnična cerkev sv.Jožefa stoji na rahli vzpetini nad naseljem Čevica v severnem delu Dolnjega Logatca. Oblikuje prostorsko ter višinsko dominanto ožjega zgodovinsko pogojenega zazidalnega območja Čevice in predstavlja tudi krajinsko dominanto na širšem območju Dolenjega Logatca.
Zgodovinskih podatkov o podružnični cerkvi sv. Jožefa je malo. Prvič je omenjena leta 1631, posvečena pa naj bi bila
sv.Trojici, kasneje pa je dobila za zavetnika sv. Jožefa. Po velikem požaru leta 1878, ko je ogenj uničil vso vas Čevico,
je pogorela tudi cerkev, ki pa je bila kmalu obnovljena. Ob cerkvi je bilo dolgo časa tudi pokopališče. Cerkev je bila
večkrat obnovljena, sedanjo podobo pa je dobila ob temeljiti obnovi leta 1993.
Največjo spomeniškovarstveno kvaliteto cerkve predstavlja marmornat oltar, ki je bil izdelan okrog leta 1700.
Cerkev Matere božje v Gorenjem Logatcu
Cerkev se je včasih imenovala Marija v leševju. V popisu cerkvenih dragocenosti se jo prvič omenja leta 1526, v svoji prvotni upodobitvi pa je razvidna na Valvazorjevi podobi Gorenjega Logatca iz leta 1697. Po topografiji logaškega župnika M.Keršmanca je bila postavljena leta 1754, kasneje pozidana in dozidana leta 1904. V opisu Gorenjega Logatca se omenja okrog cerkve pokopališče. Enako je izpričano v arhivski dokumentaciji - v situaciji v franciscejskem katastru iz leta 1823/24. Ob cerkvi je zgodovinsko pogojena do danes ohranjena prvotna zazidalna situacija. Zazidava območja ob cerkvi je izpeljana v ločni obliki in zgodovinsko izpričuje taborsko obrambno pozidavo ob cerkvi. Leta 1876 je požar skoraj docela uničil Cerkovsko vas.
Cerkev sv.Križa na Taboru
Ustno izročilo omenja cerkev sv.Križa na Taboru že leta 1526. J.V.Valvasor jo omenja kot utrjeno cerkev s taborskim obzidjem. Celoten kompleks je bil oblikovan kot grad, na vseh štirih stranicah obzidja pa so najverjetneje stale kašče. Župni vikar Matija Keršmanc jo leta 1823 opisuje kot najstarejšo cerkev v Logatcu. Prvotno jo je obdajalo obzidjem, ki je varovalo imetje vaščanov pred turškimi razbojniki. Obzidje je bilo kasneje odstranjeno, cerkev pa leta 1765 prezidana. Cerkev na Taboru je dolga 15,71 m in široka 8,39 m. Stranski vhod je bil ob obnovi zunanjščine leta 1989 zaradi večje varnosti zazidan. Kor sloni preko vse širine na velikem loku. Ladja je obokana s križnim svodom. Na sprednji desni steni ladje je freska Ecce homo. Prezbiterij je po stropu poslikan. Med zadnjo svetovno vojno so notranjost cerkve poškodovali in izropali - leseni oltar sv.Križa je bil razbit, kipi sv.Petra, Pavla in Roka pa so izginili. Leta 1968 je Jože Rožmanc, mizar iz Blekove vasi, izdelal iz hrastovega lesa nova vrata za vse tri vhode. V župnišču je ohranjena slika Jezusa z angelom in tremi spečimi apostoli na Oljski gori. Ob ogledu leta 1972, je dr.Marko Marin z gotovostjo potrdil, da jo je naslikal Goldenstein. Ohranjena je le ta, čeprav Marjan Marolt v svojem topografskem opisu Vrhniške dekanije iz leta 1929 piše, da so v cerkvi sv.Križa na Taboru štiri pasijonske slike iz srede 19.stoletja. Ni znano, kdaj in kako so izginile ostale tri.
Cerkev sv.Janeza evangelista v Gorenji vasi
Podružna cerkev sv.Janeza Evangelista v Gorenji vasi se prvič omenja leta 1526. O stavbni zgodovini cerkve ni podatkov. Po ustnem izročilu je na mestu, kjer danes stoji cerkev, stal tabor, ki je nudil zavetje pred Turki. Na levi strani v notranjosti cerkve krasijo steno še dobro ohranjene freske, ki predstavljajo pohod svetih treh kraljev. Slika je zelo podobna freski iz cerkve v Nadlesku, v župniji Stari trg pri Ložu, ki ima ohranjeno letnico poslikave 1511. Zaradi podobnosti fresk se da sklepati, da tudi freska v cerkvi sv.Janeza izvira iz začetka 16.stoletja. Cerkev je dolga 19,90 m, široka pa 7,80 m. Pred vhodno steno ladje je prislonjen nečlenjen zvonik, nad preprostimi linami pa se nahaja psevdoromanski venčni zidec. Zvonik je pokrit s pločevino, streha ladje pa z bobrovo opeko. Skozi polkrožni portal pod zvonikom je vhod v cerkev. Od glavnih vrat vodijo navzdol v ladjo tri stopnice. Ladja je pravokotne oblike in je dolga 8,90 m, ter široka 6,60 m. Prezbiterij je dolg 5,20 m in širok 4,30 m, zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. Notranjščina prezbiterija je iz druge četrtine 18.stoletja. Zakristija je levo. Slavolok je širok 3,10 m. V kotih so pilastri in nad njimi venčni zidec. Glavni oltar je kamnit, menza pravokotna, v niši je kip sv.Janeza Evangelista. Pod nišo je letnica 1768. Na vrhu v atiki stoji kip sv.Pavla, na desni pa kip sv.Nikolaja. Na oltarju so poleg oltarnega križa še kip sv.Urha in kip Marije z detetom.
Cerkev sv.Janeza Krstnika v Hotedršici
Župnijska cerkev sv.Janeza Krstnika stoji ob vzhodnem robu Hotedršice. Spredaj jo obdaja t.i. Plečnikovo stopnišče, desno stoji župnišče z gospodarskim poslopjem, levo pa nekdanje šolsko poslopje. Ob cerkvi je obzidje, kjer je bilo nekoč pokopališče. Novo se danes nahaja v ozadju cerkve in objema le še njen prezbiterij. Ni znano, kdaj je bila zgrajena prvotna cerkev in kaj se je dogajalo z njo. Uradni zapis iz leta 1506 govori le o posvetitvi desnega oltarja in pokopališča. Današnji zvonik je bil zgrajen leta 1707, kar priča vklesana letnica na njem. V uničujočem požaru 26.oktobra 1866 sta zgorela streha in zvonik. Kmetje so leta 1869 pričeli graditi novo cerkev, ki je bila posvečena 3.septembra 1873. Oltarje in prižnico je izdelal podobar Jurij Tavčar iz Idrije, orgle je postavil Fran Goršič, freske pa so delo Čeha Jožefa Hubscha. Grobnica stare cerkve je že zasuta, nekaj slik in kipov iz stare cerkve pa se hrani v zasebnih zbirkah. Leta 1935 so po načrtih arhitekta Jožefa Plečnika uredili prostor okoli cerkve in župnišča. Izvedba načrta ob vhodu na pokopališče pa je ostala nerealizirana.
Cerkev sv.Barbare na Ravniku pri Hotedršici
Stari romarski cerkvi sv. Barbare se ne da točno določiti letnice nastanka. Cerkev z obzidjem je služila kot tabor pred vdori Turkov. Skupaj z zvonikom je dolga 20 m, široka 15,53 m in s kupolo visoka 6,40 m. Cerkev je barokizirana. Glavni oltar je izdelan iz črnega marmorja, na njem so dekoracije iz rdečega, rjavega in rumenega marmorja, letnica na oltarju je 1725. Stranska oltarja sta lesena, na njih sta kipa sv. Florjana in sv. Frančiška Severija. Cerkev ima tudi leseno prižnico. Poslikave na njej so delo Štefana Šubica iz leta 1859. Železne zvonove so v tridesetih letih 20. stoletja zamenjali bronasti.
Cerkev sv. Luke v Grčarevcu
Zgrajena je bila leta 1746, o čemer priča napis nad vrati. Cerkev je obokana in tlakovana s kamnitimi ploščami. Od vrat do prezbiterija je dolga 6,20 m in široka 3,92 m.
Preprost križev pot je slikan na papir in je star preko 100 let. Na vsaki strani oltarja sta dve novejši Marijini sliki.
Orgel ni, zvon je en, na njem pa piše: FUDIT ME IOANNES JAKOBIS SAMASSA LABACI 1782.
Cerkev sv.Mihaela na Jakovici
V virih je prvič omenjena leta 1526.
Na novo so jo zgradili leta 1556.
Cerkvica device Marije na Jakovici
Na severnem pobočju pod vrhom Jakovice, vzpetine pri Lazah na Planinskem polju, se nahaja cerkvica Device Marije. Zgrajena je na arteškem studencu. Vodi pripisujejo zdravilni učinek, predvsem naj bi pomagala pri zdravljenju očesnih boleznih.
Cerkev sv.Mihaela v Rovtah
Nekoč je spadala cerkev pod pražupnijo Vrhniko, kot samostojna župnija je bila ustanovljena leta 1862, prvič pa se cerkev omenja že leta 1526. Sedanja cerkev je
iz leta 1733, posvečena je bila deset let kasneje, posvetil jo je župnik Ernestus Amadej Attems. Leta 1733 je bila barokizirana. Cerkev je dolga 31,60 m in široka 10,60 m. K ladji je prizidan zvonik, prednji vhod je zazidan. Pod ladjo je grobnica. Notranjščina je iz srede 18. stoletja. Tlak in oltar sta kamnita. Na prižnici so reliefi vere, upanja in ljubezni iz leta 1847. V cerkvi je slika Simona Ogrina iz leta 1914 z naslovom Boj z zavrženimi angeli. Zvonove so v I. svetovni vojni pretopili za topove, tako da je leta 1922 livarna Samasa izdelala štiri nove bronaste zvonove. Cerkev ima stare mehanske orgle iz leta 1891, ki so delo bratov Rieger iz Šlezije. Zadaj levo se nahaja krstilni kamen, ki je delo arhitekta Jožefa Plečnika.
Cerkev sv.Treh kraljev na Vrhu
Župnijska cerkev sv.Treh kraljev je bila prvotno gotska cerkev, ki so jo barokizirali leta 1698 (letnica na sklepniku na oboku) in jo kmalu zatem opremili s kvalitetnimi črnimi kamnitimi oltarji iz začetka 18.stoletja. Napis na stopnici datira glavni oltar v leto 1709. Oltarji naj bi bili sem preneseni iz ukinjenega samostana v Bistri, glede na ohranjene grbe na glavnem oltarju, pa so jih za to cerkev verjetno naročili freisinški škof J.Frančišek, loški glavar J.A.E. pl.Halden in še nekdo od pomembnih mož v Škofji Loki. Vsi oltarji, ki so nastali kot celota, so bili verjetno izdelani v kamnoseški delavnici, ki je nasledila kamnoseško delavnico Mihaela Cusse, ter se uvrščajo v skupino črnih kamnitih baročnih oltarjev, ki so jih klesali v ljubljanskih kamnoseških delavnicah v drugi polovici 17. in na začetku 18.stoletja. Cerkev je dolga 27,40 m in široka 9,60 m. Preprosta pravokotna ladja se na vzhodni strani podaljšuje v ožji prezbiterij. Na zahodni strani je na sredini močno izstopajoč zvonik, visok 30 m in predeljen z venčnim zidcem.
Zelo poznana je romarska cerkev sv.Treh kraljev na Vrhu, zgrajena v gotskem stilu. Zgrajena oz. obnovljena je bila ob koncu 17.stoletja, leta 1698. V krajevnem leksikonu dravske banovine najdemo celo podatek, da je cerkev na tem mestu stala že leta 1560. Zgrajena naj bi bila zaradi božje volje in svetih treh kraljev. Na nižjem mestu, kjer so hoteli graditi prvotno, je ves material, ki so ga podnevi navozili skupaj, čez noč izginil na vrh hriba kjer stoji cerkev danes. Posebej zanimiva in bogata je njena notranjščina. Oltarji in številni kipci so iz marmorja. Način izdelave dokazuje, da so bili izdelani v Cussovi delavnici v gradu Bistra pri Vrhniki. Grbi na glavnem oltarju, ki pripadajo takratnim loškim glavarjem pa dokazujejo, da so naročniki notranjih oltarjev izhajali iz freisinške rodbine. To je obenem tudi župnijska cerkev v teh krajih.
V zadnjih letih se poleg porasta števila prebivalcev, vračanja nekdanjih krajanov in njihovih potomcev v kraju krepi podjetništvo in obrt. Za večjo gospodarsko trdnost pretežno kmečkega prebivalstva pa bi moralo dobiti pomembnejšo vlogo področje turizma, ki bi s svojo večvrstno ponudbo ekonomsko bogatilo te kraje in dvigalo kakovost življenja domačinov.
Vzpodbudno je tudi to, da se stare obrti, s katerimi so se ukvarjali predniki in še danes živeči starejši ljudje, niso pozabile. Ena od številnih domačih obrti, ki jo najdemo v teh krajih je izdelovanje čipk oz. klekljanje, ki se prenaša tudi na mlajše rodove. Še vedno najdemo ljudi ki zanjo splesti košare, narediti grablje, popraviti ali narediti leseno posodo.
Tradicijo vaškega kulturnega in zabavnega življenja nadaljuje Športno kulturno društvo, ki v svoje delo vključuje vse generacije. Dobro obiskane in daleč naokrog poznane so dramske uprizoritve, ki v zadnjih dveh desetletjih praktično niso imele prekinitve, pevsko tradicijo nadaljuje cerkveni mladinski in otroški zbor, najstarejšo obliko druženja na slovenskem ohranja gasilsko društvo.
Ob obisku Vrha sv.Treh kraljev, ki se imenuje po cerkvi Sv.Treh kraljev se vam v lepem vremenu z 884 m visokega, oblega hriba razprostre čudovit razgled. Od tu vidite dobro polovico naše dežele, na severu Triglav in Julijske Alpe, na jugu notranjsko hribovje in Snežnik, na vzhodu ljubljansko Barje, na zahodu pa žirovsko kotlino in idrijsko hribovje. Prav tako dober razgled pa je tudi z 889 m visokega hriba Lavrovec, kjer živijo najvišje nastanjeni logaški občani. Pod Vrhom stoji ob cesti planinska koča, ki jo upravlja planinsko društvo Rovte. V prečudoviti naravi se lahko spočijete in okrepčate ter naberete novih moči za nadaljevanje katere od številnih planinskih poti. Malo pod kočo pa je tudi vhod v kraško jamo s prelepimi aragonitnimi kapniki. Na jamo so naleteli pri kopanju vojaškega rova v letih pred drugo svetovno vojno, ko se je na tem območju gradila t.i. Rupnikova linija.
Razgibanost terena, bogate naravne danosti in bližina večjih mest so omogočili, da preko travnikov in gozdov KS Vrh potekajo številne poti. Tu poteka del Evropske pešpoti E-7, Notranjska, Logaška, Škofjeloška in Mladinska planinska pot, od leta 1997 pa tudi dobršen del Logaške Kolesarske Transverzale. Žige navedenih poti in transverzal dobite v planinskem domu ali na kmetiji Petrač.
V južni smeri nekaj niže leži vasica Hlevni vrh in cerkev sv.Miklavža, ki je ena najstarejših cerkva tod okoli. Zgrajena je bila v začetku 16. stoletja in kakor pravi ustno izročilo se je župnik pripeljal iz Poljanske doline po reki Sori v dolino pod Hlevnim vrhom. Pod cerkvijo je tudi grobnica s posmrtnimi ostanki prednikov. Ustno izročilo, bakrorez iz sredine 18.stoletja in tudi dejstva na lokaciji govorijo, da je bila takrat južno od Vrha med Hlevnim vrhom in Hlevišami na "Špehu" še ena cerkev.
Preživite nekaj dni v naših krajih. Ogledali in naužili se boste lepot narave in gostoljubnosti ljudi. Lepo je v vseh letnih časih, najlepše pa ob sončnem zahodu. Vabimo vas da nas obiščete, nas spoznate in se skupaj s svojimi prijatelji, ki so tudi naši prijatelji, pogosto vračate.
Cerkev sv.Hieronima na Petkovcu
Cerkev se prvič omenja leta 1526, barokizirana je bila leta 1721. Dolga je 21,50 m in široka 8,30 m. V atiki obdani od volut je kip Svete Matere Božje. Večina kipov je iz druge polovice 18. stoletja, v niši nad stranskim vhodom pa je starejši lesen kip Žalostne Matere Božje iz 16. stoletja. Cerkev sv. Hieronima ima najstarejši zvon na območju rovtarske župnije, ki nosi letnico 1757. Okrog cerkve je nizko obzidje, kar verjetno dokazuje, da je cerkev služila kot tabor pred Turki.
Cerkev sv.Katarine na Medvedjem brdu
Ljudsko izročilo pravi, da je na mestu kjer stoji sedanja cerkev, bila že okoli leta 1200 kapelica. Kronika zavraške župnije, kamor spada Medvedje Brdo, navaja, da sedanja cerkev stoji na temeljih iz 11. stoletja, odkriti ostanki freske sv. Jurija pa so iz 15. stoletja. Valvasor omenja cerkev kot eno izmed 27-ih podružničnih cerkva vrhniške župnije. Ustno izročilo pravi, da so v srednjem veku, v času kuge umrle z Vrhnike pokopavali na Medvedjem Brdu.
Cerkev je bila leta 1684 predelana iz gotskega v renesančni slog, druga predelava je bila opravljena leta 1911. Letnici sta bili odkriti leta 1974 na podstrešju cerkve.
Cerkev sv. Miklavža na Hlevnem Vrhu
Cerkev je bila barokizirana sredi 18. stoletja. Dolga je 17,70 m in široka 8 m. Ladja je osmerokotna. Prezbiterij je nižji od ladje. Med pilastri se vije venčni zid. Svod ima medaljon. Glavni oltar je lesen, na drugi menzi je tabernakelj, prav tako pa sta lesena tudi stranska oltarja iz leta okoli 1800. V cerkvi je slika Štefana Šubica z naslovom Betlehemski umor, ki je bila naslikana leta 1860. Pod cerkvijo je grobnica.
Cerkev sv. Marjete na Praprotnem Brdu
Cerkev je prvič omenjena leta 1526, sodeč po freskah pa je nastala vsaj v sredini 15. stoletja. Dolga je 18,40 m in široka 7,65 m, ter ima 5,30 m širok slavolok. Cerkev ima lesene oltarje. Tlak je kamnit. Atika je obdana od volut.
|
|
|