| |
|
|
Bioplin - 10/2005
|
Vse pogostejši članki o uporabi obnovljivih virov energije – in posledično izvedenimi ukrepi v gospodinjstvih- so odgovor na divjanje cen nafte. Ta tako in tako kroji usodo sveta, saj je energija osnova delovanja današnjega sveta. Velikokrat smo že pisali o lesni biomasi (polena, pelete, sekanci), o sprejemnikih sončne energije (topla voda) in fotovoltaiki (elektrika), o toplotnih črpalkah (ogrevanje sanitarne vode in prostorov). Velikokrat smo v člankih izpostavili dvojni vidi na OVE. Vedno smo kot uporabniki tudi plačniki, kot proizvajalci pa lako tudi zaslužimo.
Danes bomo podrobneje spoznali bioplin. Kaj to je, zakaj je pomemben kot vir energije (in „odstranjevalec“ razgradljivih odpadkov), kakšne so pasti pri investiciji in kakšni dobički. Zaključili bomo z vabilom na delavnico (26. oktober, Postojna), kjer bo bioplin podrobneje obdelan.
Bioplin – zeleni vir obnovljive energije - hkrati rešuje problem živalskih odpadkov in proizvaja elektriko in/ali toploto. Poleg te dvojne koristi je za državo pomembno tudi zmanjševanje toplogrednih plinov (obveznosti Kyotskega protokola). Vse to so razlogi visoke odkupne cene elektrike iz bioplina. Ta je kar 28,97 sit/kWh. Ob subvenciji 20,97 sit/kWh je skupna odkupna cena 49,94 sit/kWh. Ta krepko presega ceno za gospodinjstva, ki je cca. 23 sit/kWh. Zaslužki so lahko izjemni in to je prava priložnost za vse, ki imajo težave z odstranjevanjem živalskih odpadkov. Bioplin je zanimiv tudi za vse kmete, ki imajo težave z vse bolj zasičenim trgom kmetijskih pridelkov. Zelo dobičkonosna je namreč kombinacija živalskih odpadkov in sajenih rastlin (silažna koruza na primer).
Bioplin nastaja z vrenjem ali gnitjem organskih snovi oz. odpadkov brez prisotnosti kisika. Vsebuje metan (50 - 70%), ogljikov dioksid (30 - 40%) ter žveplovodik, amonijak in dušik. Pridobivanje bioplina predstavlja dobro možnost za učinkovito obdelavo organskih odpadkov: fekalij domačih živali ter odpadkov in ostankov (poljedelskih, gospodinjskih, živilske industrije, klavnic ter košnje in obrezovanja rastlin). Vse to so organske biološke snovi, katerih sestava se spremeni z delovanjem mikroorganizmov.
Po vstopu v EU se je na področju pridobivanja in energetske izrabe bioplina v Sloveniji veliko spremenilo. Ni več ovir za uvoz tehnologije, opreme in materiala iz držav članic EU, povečuje se vrsta in obseg substratov za proces anaerobne digestacije, kmetje se od pridelovalcev hrane preusmerjajo v pridelovalce energije, vse ostrejše so okoljske omejitve glede biološko razgradljivih odpadkov (ne dovoljujejo se uporaba pomij za krmljenje živali ali odlaganja določenih vrst organskih odpadkov na komunalne deponije). V zadnjem času smo priča tudi hitremu tehnološkemu razvoju bioplinskih naprav, ki omogočajo vse bolj učinkovito razgradnjo različnih sosubstratov v bioplin ter pretvorbo le tega v električno in toplotno ali pogonsko energijo. Hitro rastoče cene nafte ustvarjajo novo nišo energetske rabe bioplina (avtomobili, toplota, elektrika).
Spekter (so)substratov, možnosti pridobivanja in energetske izrabe bioplina se tako hitro širi. Vendar so s tem investitorji v bioplinarne postavljeni tudi pred nove izzive in tveganja ter soočeni z administrativno džunglo najrazličnejših okoljsko-sanitarno-veterinarsko-elektrotehničnih predpisov in dovoljenj. Bioplinske naprave, ki bi uporabljale samo gnoj in gnojevko iz živalskih farm se skoraj ne gradijo več. Kot dodatki za višje izkoristke se tako pojavljajo snovi kmetijskega izvora (travinje, silažna koruza, poškodovano sadje), organski odpadki iz živilsko predelovalne industrije (npr. iz predelave sadja in mleka), določeni odpadki iz klavniške industrije (z nekaj pomembnimi izjemami), nadalje odpadki iz gostinskih obratov, biološko razgradljivi del komunalnih odpadkov itd. Za ravnanje z različnimi vrstami odpadkov veljajo različni režimi, ki jih je v dobro ljudi in okolja potrebno strogo upoštevati.
Pristop k načrtovanju in obratovanju bioplinarne ne zahteva premišljenosti in previdnosti zgolj zaradi varovanja okolja in zdravja ljudi. Tudi s stališča same ekonomike izgradnje in obratovanja bioplinarne kaže biti nadvse premišljen. Bioplinarne ne smemo obravnavati kot naprave, ki se je sposobna z manjšimi spremembami hitro prilagoditi na spremembe na trgu (so)substratov. Prej jo velja primerjati z občutljivim želodcem, ki se na prehitre spremembe v količini, vrsti in temperaturi hrane odzove s prebavnimi motnjami, ki so lahko tudi dolgotrajne ali celo usodne. Zato je pred vsako odločitvijo za gradnjo bioplinske naprave potrebno opraviti temeljito študijo izvedljivosti, ki ne sme temeljiti le na preprostem izračunu vračila investicijskih stroškov na osnovi zmanjšanja lastnih stroškov za energijo in zaslužka z oddano energijo v javno omrežje. Študija mora upoštevati tako možnosti zaslužka s predelavo odpadkov, uporabo predelanega substrata (kot gnojiva) kot tudi na možnostih prodaje oz. koristne rabe odvečne toplotne energije. Obvezno mora upoštevati tudi tveganja, povezana s spremembami pri pridelavi oz. na trgu (so)substratov.
Zanesljivo lahko trdimo, da se bo opekel vsak, ki se bo lotil bioplinske naprave po načelu »naredi si sam« in ob enostavnem kopiranju načrtov uspešno delujoče bioplinarne. Pri načrtovanju vsake posamične naprave se vedno pojavljajo številne neznanke, na katere ni mogoče podati standardiziranih odgovorov, temveč je potrebno upoštevati specifične okoliščine. Šele prenos primerljivih izkušenj in rešitev lahko pomaga pri zniževanju investicijskih stroškov procesa fermentacije in skladiščenja bioplina. Obenem je potreben tudi prenos praks ustreznega ravnanja z različnimi živalskimi odpadki in pridobivanja podpore javnosti.
Kljub hitremu naraščanju interesa za izgradnjo bioplinarn pri nas je znanje o dejavnikih, ki vplivajo na proces nastajanja bioplina še vedno pomanjkljivo in/ali premalo razširjeno. Enako velja tudi za znanja o ekonomiki izgradnje in obratovanja bioplina ter za poznavanje okoljsko-veterinarsko-sanitarnih predpisov glede ravnanja z vhodnimi in izhodnimi snovmi procesa anaerobne fermentacije v bioplinarnah.
Vsem zainteresiranim (kmetje, komunalne službe, „občinarji“, razvojne agencije,…) toplo priporočamo udeležbo na delavnici v Postojni. Tam bodo spoznali osnove proizvodnje in rabe bioplina, ekonomike bioplinarn ter veterinarsko-sanitarne in okoljske predpise ter možnostjo pridobivanja kreditov Ekološko razvojnega sklada RS. Delavnica bo v sredo 26. 10. 2005 v Hotelu Jama od 9.30 do 15. 30. V okviru plačila kotizacije (12.000 sit) so udeležencem zagotovljena okrepčila in kosilo ter bogato ilustrirana brošura BIOPLIN-ZELENI VIR OBNOVLJIVE ENERGIJE. V njej so opisane osnove pridobivanja bioplina, tehnologije delovanja različnih tipov bioplinarn, ekonomike izgradnje in obratovanja bioplinarn ter varovanja okolja in zdravja ljudi.
Izvajalec delavnice je Slovenski E Forum, Dimičeva 12, 1000 Ljubljana, tel/fax: 01 436 41 44/55. Več informacij na spletu http://www.ljudmila.org/sef, kjer je tudi prijavnica. Vse informacije so na voljo tudi v ESP Cerknica, tel 041 830 867.
Energetski svetovalec:
Bojan Žnidaršič, udika
|
|
|