ENSVET - Energetsko Svetovanje  Izraba sončne energije  
 
ENSVET
 ENSVET - Energetsko svetovanje
 ENSVET - Subvencije za OVE 2006 april
 ENSVET - Subvencije za URE 2006 marec
 ENSVET - Subvencije za kotle na biomaso 2006 marec




 ARHIV

 ENSVET - Bioplin - 10/2005
 ENSVET - Investicije v okolje - 9/2005
 ENSVET - Sončna energija - 2003
 ENSVET - Subvencije za URE 2005 april
 ENSVET - Subvencije za OVE 2005 februar
 ENSVET - Subvencije za OVE 2004 februar
 ENSVET - Subvencije za URE 2004 marec
 
RUBRIKE
 
Anketna vprašanja
Vas zanima, kaj si mislijo o tem in onem drugi uporabniki portala? Poglejte in sodelujte v trenutni anketi. 
Buha kuha ali dobri kuharski recepti
Za vsakogar nekaj dobrega. 
Kolumne
Kratke misli določenih posameznikov, kritične in manj kritične, vsem za premislek, ... 
Kva dogaja ...
Na Logatec.Net vas z novicami in novičkami obvešča KOS.  
Mali oglasi
Kupujete, prodajate, ... 
Objave Upravne enote Logatec
Upam, da boste tu našli marsikaj uporabnega. 
Uporabne povezave
Spletne strani, na katerih najdete koristne informacije. 
 
 
IZRABA SONČNE ENERGIJE

O sole mio prepevajo prebivalci dežel, kjer v dobršni meri izkoriščajo sončno energijo. Z dvigom cen nafte in posledičnim dvigom cen vseh energentov pa tudi v Sloveniji vse več prebivalcev prepeva hvalnico soncu. To so vsi, ki so umno zasnovali razpored prostorov in vgradili sprejemnike sončne energije (SSE), kot enega od najbolj učinkovitih sistemov za zajem obnovljivih virov enegije. Cikel življenja na zemlji je neustavljiv. Tako kot za vsakim dežjem posije sonce sledi tudi vsakemu poletju jesen, tej zima in pomlad. Že osnovnošolci vedo, da vse to poganja sončna energija. Neizmernost te energije najbolj ilustrirajo številke. Če bi uspeli uloviti in uskladiščiti energijo sonca, ki v enem dnevu obsije zemljo, bi ta zadostovala za energetske potrebe človeštva v naslednjih 50 letih. Sanje ali realnost? Vsekakor se z majhnimi koraki za človeštvo in velikimi skoki za posameznika lahko – in z današnjo tehnologijo tudi učinkovito – ulovi del te energije. Od informiranosti in kančka dobre volje je odvisno koliko in na kakšen način bomo vpregli sonce. Da se izplača je jasno vsem. Energetski svetovalci vseskozi zagovarjamo ekonomski vidik naložbe. Med svetovanjem me stranke velikokrat povprašajo o ekonomičnosti posameznih ukrepov. Na enostavno zastavljeno vprašanje je odgovor mnogo bolj težaven, predvsem pa hudo relativen. Ker je prihajajoča zima pravi čas za priprave na poletno izkoriščanje brezplačnega sonca, si pobliže oglejmo kaj, kako, kje in za koliko lahko »vprežemo« sonce. Zakaj pa bralk in bralcev te rubrike ni potrebno prepričevati.

PASIVNI SISTEMI

Velikokrat se niti sami ne zavedamo, da izkoriščamo sončno energijo na pasiven način. To je vedno, ko nam sonce greje prostore skozi okno stanovanja, ko gremo na klepet v zimski vrt (steklenik) ali pa nam Trombejev zid z zakasnitvijo greje stanovanjske prostore. Izračun prihrankov je možen na konkretnem objektu, na splošno pa velja, da je potrebno pasivni način izrabe sončne energije vključiti v načrt hiše. Na papirju in pred gradnjo pa imamo veliko možnosti. Že pri izbiri lokacije – kolikor nam jo nerazvit trg nepremičnin sploh dopušča – moramo biti pozorni na več stvari. Izogibamo se severnim pobočjem, bližini gozda na južni strani, vode ali vlažnih tal, prav tako stalnemu vetru in megli. Zato pa iščemo južna pobočja, kjer bomo postavili našo hišo. Po parceli začnemo treti naslednje orehe. Gradnja prostorov ali celo etaž (bomo že za kaj porabili in od viška glava ne boli sta najpogostejša samotolažila odgovora), ki jih ne potrebujemo je težko opravičljiva. Projektant energetskih instalacij težavo premosti s predimenzioniranim sistemom. Ta potegne za seboj (pre)veliko porabo in nizke izkoristke. To področje bomo posebej obdelali v eni od prihodnjih prispevkov. Zato naj danes velja le priporočilo. Sami – in ne arhitekt – morate opredeliti namembnost in okvirno velikost prostorov. Hiša mora – in to si lahko tudi privoščite – odsevati način življenja vaše družine. Mora vam biti »pisana na kožo«. Potem pa upoštevajte priporočila arhitekta, ki vam bo povezal funkcije v logično in estetsko zaključeno celoto. Odločite se ali boste ogrevali pomožne prostore, dnevni del naj zavzame južno in zahodno pozicijo, nočni pa severno in vzhodno. Že v načrtu postavite zimski vrt, poiščite optimalno mesto za kosilo zunaj ali popoldansko kavo. Spomladi in jeseni je to prijetno na soncu, za poletje pa si poiščite mesto v senci. Ta je lahko za listopadnim drevjem (pergolo) na južni strani ali za hišo na severni strani. Okna postavite tako, da vam bodo spuščala sončne žarke na temna tla ali steno. Preveč poletnega sonca se zelo elegantno izognemo z nadstreški nad okni. Poleti je sonce visoko, pozimi pa nizko. Pomagajte si z listopadnim drevjem. Poleti vam bo dajalo senco, pozimi pa prepuščalo sončne žarke. Večina sončne energije je na razpolago med aprilom in oktobrom, zato je priprava tople vode v poletnem času še kako učinkovita. Prihranek energije, ki ga dosežemo z vgradnjo solarne naprave za ogrevanje sanitarne vode za štiri člansko družino, je v povprečju med 3000 do 5000 kWh letno, kar je enakovredno približno 300 do 500 litrov kurilnega olja.

AKTIVNI SISTEMI

Elektriko iz sončne energije dobimo z fotovoltaiko. Za pripravo tople vode pa je najbolj uveljavljeno neposredno izkoriščanje sončne energije. Sistem sestavljajo SSE, hranilnik toplote (HT) in vsi vmesni deli ter medij za prenos toplote iz SSE v HT. SSE zbirajo sončno energijo in z njo grejejo vodo v ceveh z dodatkom proti zmrzovanju do minus 25°C. Ogreto vodo poganja črpalka in jo vodi do prenosnikov toplote, kjer svojo toploto odda vodo v hranilniku toplote (HT). Regulacija z diferencialnim termostatom vklopi črpalko, ko je temperatura vode v SSE višja kot v hranilniku in jo zopet izklopi, ko je temperaturna razlika premajhna. Ostali elementi predvsem skrbijo za varno delovanje sistema. Ključni elementi so torej sprejemniki, hranilnik in regulacija z diferencialnim temperaturnim regulatorjem.

Podrobno pa je solarni sistem za pripravo tople vode z energijo sonca sestavljen iz naslednjih elementov:
  sprejemniki sončne energije (SSE)
  hranilnik toplote (HT)
  toplotni prenosnik
  črpalka
  raztezna posoda
  regulacijski sistem
  povezovalne cevi, polnjene s sredstvom proti zmrzovanju
  varnostni ventil, ostala armatura
  termometer, manometer

Sprejemniki sončne energije (SSE)

Prvi pogoj za aktivno izkoriščanje sončne energije je primerna lega SSE. Idealna je južna orientacija in nagib 45 stopinj, nikakor pa to ni zahteva. Za pretvorbo sončne energije v toplotno uporabljamo v gospodinjstvih predvsem ravne in vakumske SSE velikosti 6 – 9 m2. Sprejemniki so različnih dimenzij, običajno so dolgi 2 m in široki 0,75 m do 1 m. Vgradimo jih v eno, dve ali več vrst v streho (namesto kritine) lahko pa naredimo posebne okvirje približno 10 cm nad streho (zaradi snega). Lahko pa jih vgradimo tudi kot nadstrešek nad teraso ali vhodom, na vrtno uto, na tla ali na samostojno (vrtljivo) konstrukcijo.

Hranilnik toplote (HT)

Za štiri člansko družino najpogosteje uporabljamo samostojen in primerno toplotno izoliran 300 - 500 litrski HT ("bojler"). Pri dvovalentnem priključimo na HT SSE in kotel CK, trivalentni pa ima še grelce na elektriko. Večji ko je HT, več tople vode imamo akumulirane za deževne in oblačne poletne dni.

Cevno omrežje in dodatna oprema

Sprejemnike sončne energije povežemo s hranilnikom toplote z bakrenimi cevmi premera 15 mm ali črnimi (jeklenimi) cevmi, ki jih moramo dodatno toplotno izolirati. Pocinkane cevi niso primerne zaradi galvanske korozije med cinkom in bakrom. Obtočno črpalko moramo izbrati glede na zahtevani masni pretok in pretočne upore v primarnem sistemu. Raztezno posodo izberemo glede na odprt ali zaprt sistem. Če vgradimo SSE pod nivojem HT ne potrebujemo obtočne črpalke in diferencialnega termostata, saj je kroženje tekočine v sistemu naravno ali termosifonsko.

CENA SISTEMA SSE

Sistem SSE je tehnološko in finančno zelo enostaven, zato se brez težav izračuna višina investicije in doba vračanja. Ta je pri različnih gospodinjstvih različna, zato si oglejmo le model za za klasično 4 člansko družino. Če je v družini velika poraba tople vode (več članov, otroci, obrt, turizem, kmetija, umazana dela) se bo vračilna doba več kot prepolovila. Zavedati se moram, da imamo med aprilom in septembrom tople vode v izobilju. Večja ko je poraba, hitrejša je doba vračanja. Že namestitev SSE na optimalno mesto na stavbi nam prinese različne stroške.
Za nakup 6 m2 SSE potrebujemo okrog 150.000 SIT, za delo in ostali material 120. 000 SIT, hranilnik toplote (bojler) z regulacijo pa je okrog 180.000 SIT. Skupaj torej okrog 450.000 SIT. Prihranek 4000 kWh predstavlja 400 litrov nafte, kar je okrog 50.000 SIT letno in vračilno dobo 9 let.

V primeru, da že imamo primeren HT skopni doba vračanja na 6 let, po dobljeni subvenciji (lansko leto 108.000 SIT za 6 m2) pa na 4 leta. Z ekonomskega in poznavalskega stališča so zelo zanimivi študijski krožki samogradnje SSE, kjer pade doba vračanja na 2 leti. Na VITRI prav sedaj zaključujemo z zbiranjem prijav za četrti krožek.
Iz trdnih računskih postavk je razvidno, koliko različnih možnosti in priložnosti imamo pri odločitvah za sistem SSE. Težavnost odločitve se pri nekaterih poveča, pri drugih pa zmanjša z uvedbo neekonomskih postavk. Zapriseženi okoljevarstvenik bo dal večji pomen ohranjanju okolja z uporabo sonca. Drugemu je hobi zmanjševanje stroškov, tretji pa se bo odločil za samogradnjo SSE. Prepričan je, da mu bo dobro poznavanje sistema SSE omogočalo tudi kvalitetno (samo)vzdrževanje sistema. Brez dragih in neresnih "mojstrov" bo skrbel za dobro kondicijo vpreženega sonca.
Med zimo je pravi čas priprav na poletno lovljenje sonca. Zato je vredno upoštevati gornje nasvete. S subvencijo ali brez nje. Vse kar vas zanima iz področja učinkovite rabe energije, podrobnejše podatke in brezplačne nasvete dobite v ENSVET pisarni Logatec, Notranjska 14. Pisarna je odprta vsako sredo od 17 do 20 ure. Za pogovor z energetskim svetovalcem je obvezna predhodna prijava. Prijavite se lahko vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 na tel. 70 96 020 ali 041 830 867. Le podvizajte se!

Energetski svetovalec:
Bojan Žnidaršič, univ. dipl. inž. krajin. arh.